Barve naše vsakdanje. Brez njih bi bilo življenje enolično, pusto – da, brezbarvno.

Posamezne razvojne stopnje kulture imajo različen barvni izraz,  tako kot imajo ljudje z določenih zemljepisnih območij in posamezniki značilna nagnjenja do nekaterih barv.   

Naši okusi,  naša zaznavanja in pristopi do uporabe oz. do »(ne)sprejemljivosti«  določene barve, se  razlikujejo v specifičnih življenjskih situacijah.

Bela je likovno nevtralna barva in vsebuje celoten svetlobni spekter.  Uporablja se kot podlaga pri raznih kompozicijah. Z dodajanjem bele  se posvetlijo močnejši toni katerekoli barve.

Asociacije: Čustvene -  red, urejenost, sterilnost, čistost, svežina, predaja, poroka; psihološke - racionalno, trezno, čisto; v vsakdanjem življenju - bela zastava predaje, kapusov belin, cvetje, mavrični spekter, sneg, toča, led …   V fiziološkem pomenu simbolizira praznino, nič. Na telo deluje sveže, svetlo, lahkotno, hladno. 

Črna simbolizira težo, temo, brezdanje, umik, neznano, negotovost, skrivnost,  počitek ... Simbolika je krajevno in etnično pogojena.

Kar na eni strani planeta simbolizira smrt, tragiko, žalost ima npr. drugje povsem drugačen pomen.

Nekaterim  plemenom  črna barva simbolizira plodnost in blaginjo. Kajti temni, črni oblaki prinašajo dež, napojijo zemljo, rastline, živali, omogočajo preživetje in življenje.

Rjava barva je zmes osnovnih barv in barvnih mešanic v raznih odtenkih, zato seveda ne spada med osnovne barve.

Poznamo jo v najrazličnejših odtenkih od rumenkasto rjave do rdečkastih barv žgane gline in vse do temno rjavih, skoraj črnih odtenkov.

Je široko razprostranjena barva.

Vijolična barva je zmes modre in rdeče barve. Več ene ali druge dodamo, bolj značilen odtenek pridobi vijolična barva, s tem pa tudi temu primeren delež lastnosti obeh - modre barve miru, oddaljenosti, duhovnosti … in rdeče barve gibanja, strasti, življenjske moči, vročine energije ...

Ker v sebi združuje lastnosti tako ekstremno različnih osnovnih barv (vroče, hladno ...), deluje nekako skrivnostno.

Njen osnovni karakter je odmaknjen, aristokratski, filozofski, vzvišen, otožen.

Zelena je zmes modre in rumene barve. Obsega številne odtenke od svetlorumenozelenih tonov do temno zelenih.

Njena komplementarna barva je rdeča. V naravi je široko razprostranjena barva rastlin, zelenja, livad, gozdov, vrtov ... 

V maju smo priče divje rasti,  ko se okolica dobesedno odene v živo zeleno barvo, posuto z okrasjem pomladnega cvetja. 

Rumena barva ima bogato barvno simboliko. Žari, greje, je razpršena, spominja nas na sonce in s tem na vir življenja, na življenje samo. 

Začutimo jo kot svetlobo, žarenje ognja, moč, svetlikanje luči, plamen sveče, iskrice in vse kar je svetlih, toplih, dragocenih, bleščečih, žarečih stvari.

Zato ji pravijo barva sonca, ognja, zlata. Dejansko vpliva na naš živčni sistem. Rumena deluje toplo. Če hočemo doseči vtis toplote, svetlobe in prijetnih sončnih žarkov, ki se poigravajo v sicer mračnih kotičkih prostorov, si prostore obarvajmo rumeno. Toplina, sonce, svetloba so torej njene najbolj očitne lastnosti.

»Olikani ljudje so precej nenaklonjeni barvam.  To se dogaja deloma zaradi slabosti vidnega organa, deloma zaradi negotovosti okusa. Žene se oblačijo zato skoraj povsem v belino in možje v črnino.« 

Navedena Goethejeva trditev je odsev nekega preteklega časa in prostora.   Morda sprva zveni nenavadno, a vemo, da so se skozi daljša časovna obdobja spreminjala merila, vrednotenja,  načela, okusi ... tudi do  barvnih  odtenkov.

Rdeča je  optimistična, vitalna  barva aktivnosti, vročine,  gibanja, borbe, strastnega življenja. 

Je najbolj človeško izrazna, ekstravertirana barva, ki je povezana s polnostjo življenja, s pogumom, žrtvovanjem, ljubeznijo, z močnimi čustvi in dejanji strasti.

Rdeča nikogar ne pusti hladnega. Lahko jo ljubite ali sovražite,  a ob rdeči barvi težko ostanete ravnodušni.